Težave z vrstniki: kdaj gre za spor in kdaj mora poseči odrasli?

Otroci se sprejo, zamerijo, pobotajo in se učijo odnosov. Zato vsak konflikt ne zahteva posredovanja staršev. Toda nasvet »naj rešijo sami« ima jasno mejo: ko je otrok ogrožen, se nasilje ponavlja ali obstaja izrazito neravnovesje moči, morajo odrasli ukrepati.

Težave z vrstniki lahko vplivajo tudi na širše počutje v šoli. Če opažate še druge spremembe, preberite kaj narediti, ko ima otrok težave v šoli.

Običajen konflikt

Pri običajnem sporu sta otroka praviloma v približno enakovrednem položaju. Lahko se prepirata zaradi igre, nesporazuma ali različnih želja. Oba imata možnost povedati svoje, odnos pa ni zgrajen na strahu.

Tu odrasli pogosto lahko pomagamo z vprašanji: kaj se je zgodilo, kaj si želel ti, kaj drugi otrok in kako bi lahko težavo rešila? Cilj ni določiti zmagovalca vsakega prepira.

Izključevanje, ki se ponavlja

Če je otrok vedno znova izločen, zasmehovan ali tarča skupine, situacije ne zmanjšujte na »otroci so pač taki«. Zapišite konkretne dogodke: kdo, kaj, kdaj in kje. Nato se pogovorite z razrednikom oziroma drugo odgovorno osebo v šoli.

Kdaj govorimo o nasilju?

Medvrstniško nasilje je lahko fizično, psihično, spolno, materialno ali spletno. Pogosto je ponavljajoče in vključuje neravnovesje moči, resno pa je treba obravnavati tudi posamezen nasilni dogodek, zlasti kadar je otrok ogrožen.

Aktualne usmeritve slovenskega šolskega sistema določajo, da mora šola ob zaznavi nasilja poskrbeti za varnost otroka, dogodek obravnavati in vključiti ustrezne strokovne delavce ter starše.

Kako se pogovoriti z otrokom

Začnite brez zasliševanja: »Opazim, da zadnje dni nočeš v šolo. Se je kaj zgodilo?« Če otrok pove za neprijetno izkušnjo, ga najprej poslušajte. Ne obljubljajte, da nikomur ne boste povedali, če je njegova varnost ogrožena.

Izogibajte se vprašanjem, ki zvenijo kot krivda: »Zakaj se nisi branil?« ali »Kaj si pa ti naredil?« Za razumevanje dogodka boste potrebovali več informacij, vendar otrok najprej potrebuje občutek, da ga jemljete resno.

Kdaj vključiti šolo?

Ko se dogodek ponavlja, ko otrok zaradi vrstnikov noče v šolo, ko so prisotne grožnje, fizično ali spolno nasilje, izsiljevanje, spletno poniževanje ali izrazita razlika v moči. Prav tako ukrepajte, če otrok sam ne zmore ustaviti situacije.

Šoli sporočite konkretna opažanja in prosite za dogovor o naslednjih korakih. Pri nasilju ni naloga otroka, da ga sam »bolje reši«.

Ne organizirajte soočenja otrok na lastno pest

Pri običajnem sporu je lahko voden pogovor koristen. Pri nasilju pa neposredno soočenje otroka, ki nasilje doživlja, z otrokom, ki ga izvaja, brez strokovne presoje lahko poveča stisko. Naj postopek vodi šola po svojih protokolih.

Kaj pa spletno nasilje?

Shranite sporočila, posnetke zaslona in druge dokaze, ne širite jih naprej ter blokirajte stik, kadar je to smiselno. O dogodku obvestite šolo, če je povezan z vrstniki oziroma vpliva na šolsko okolje. Pri grožnjah ali drugih resnih oblikah je lahko potrebna tudi policija.

Za širšo digitalno varnost lahko z otrokom pregledate tudi osnovna pravila varnosti otrok na internetu.

Znaki, da otrok potrebuje dodatno podporo

Bodite pozorni na trajnejši odpor do šole, motnje spanja, izrazit umik, ponavljajoče telesne težave brez jasnega vzroka, močno tesnobo ali padec vsakodnevnega funkcioniranja. Ti znaki sami ne povedo vzroka, so pa razlog za pogovor s šolsko svetovalno službo in po potrebi zdravstvenim strokovnjakom.

Pri odnosu z večjim otrokom pomaga tudi ohranjanje odprte komunikacije; nekaj izhodišč najdete v članku kako ohraniti stik z najstnikom.

Otrok ne potrebuje navodila, naj bo močnejši

Pri običajnih nesporazumih lahko vadimo pogovor, meje in reševanje sporov. Pri nasilju pa odgovornost za varnost ne sme ostati na otroku. Takrat je naloga odraslih, da situacijo ustavijo in organizirajo pomoč.